Ljubljana, 10. 3. 2011

"Skupina Odgovorno do prostora! spremlja poročila o aktivnosti dveh civilnih iniciativ, Civilne iniciative Kras in Civilne iniciative za Primorsko, ki sta v pismu Vladi RS zahtevali, da naj ta prepreči prodajo nepremičnin na Krasu tujcem ter se pri tem sklicevali tudi na prostorsko opustošenje Krasa.

Skupina Odgovorno do prostora! želi ob tokratni razpravi o gradnji na Krasu odgovorne v državi opozoriti, da so razmere na Krasu poudarjen odraz v Sloveniji vsesplošno prisotnih problemov urejanja prostora in posebej tudi pomanjkljivosti slovenske stanovanjske politike.

Niso nam znana dejstva in okoliščine, ki bi dokazovale povezave procesov prostorske degradacije Krasa z nacionalnim poreklom kupcev in investitorjev nepremičnin. Resnično pa aktualni način in kakovost gradnje na Krasu kažeta znake prostorske degradacije Krasa in to zaznava danes že širša javnost.

Stanje na Krasu za strokovno javnost ni presenečenje. Vse od osamosvojitve Slovenije opozarjamo na temeljni pomen prostorskega načrtovanja za doseganje skladnega razvoja in kakovost bivanja. Opozorila so bila žal dosledno preslišana. Zato je naša skupina pred letom dni s posvetom Čas je za spremembe v urejanju prostora opozorila odgovorne v državi, da s prostorom ravnamo nesmotrno, kar vodi do problemov, ki bodo družbo in gospodarstvo čedalje bolj obremenjevali. Strokovna javnost je takrat sporočila, da za probleme, ki jih je v prostoru mogoče napovedati in preprečiti, ne more prevzeti odgovornosti, če odgovorni nosilci v politiki in upravi na državni in lokalni ravni vztrajno sprejemajo odločitve, ki so v neskladju ali celo nasprotju s strokovnimi spoznanji in priporočili.

Problem prostorske degradacije Krasa je le eden od tistih, ki so se v zadnjem letu izrazili tako zelo, da jih je zaznala tudi širša javnost. Problemi dostopnosti do primernega stanovanja, poplavne varnosti, učinkovitega varstva kmetijskih zemljišč, prehranske varnosti, umeščanja nacionalno pomembnih infrastrukturnih objektov v prostor, obdavčevanja nepremičnin, urejanja evidenc o nepremičninah in problemi onesnaženja zraka v večjih slovenskih mestih zaradi prometa so, danes javno prepoznani problemi, ki izvirajo iz neurejenega sistema urejanja prostora.

Prostorska degradacija Krasa izstopa, ker prihaja do razvrednotenja izjemno kakovostnega prostora in pomembnega nosilca nacionalne identitete.Dogajanje na Krasu je značilen odraz dolgoletnega izvajanja parcialnih in samozadostnih politik, ki v prostoru ne merijo skupnih učinkov, ampak sledijo le ozkim lastnim ciljem. Problem se je začel zaostrovati po vstopu Slovenije v EU, ko so se pritiski sub-urbanizacije še povečali in odrazili v prvih primerih vsestransko problematične nove gradnje. Načrtovalska stroka se je na problem neustrezne gradnje na Krasu prvič organizirano odzvala že konec leta 2007, ko je bil izpostavljen primer Tomaja.

Kritične razmere na Krasu so posledica slovenskega sistema urejanja prostora. Problem namreč niso nelegalne, pač pa legalne gradnje. Nove gradnje na Krasu, ki v mnogih primerih zaradi neustrezne lokacije, tipologije in arhitekture ogrožajo izjemne kakovosti kraške krajine in skladna prostroska razmerja so namreč praviloma zgrajene v skladu z veljavnimi prostorskimi akti občin in izdanimi gradbenimi dovoljenji. Prostorske akte naj bi izdelali pooblaščeni prostorski načrtovalci, potrdili občinski svetniki in z njimi so se strinjali tako na Ministrstvu za okolje in prostor kot pristojni nosilci urejanja prostora. Gradbena dovoljenja so na upravnih enotah izdali za projekte, ki so v skladu s temi akti. Proces urejanja prostora je v državi zaupan nizu strokovnjakov in politiki, ki ima na lokalni ravni, tokrat konkretno na Krasu, resne težave. Očitno je, da so te težave bodisi posledica slabih prostorskih aktov bodisi nestrokovnega dela pripravljavcev in/ali načrtovalcev, projektantov in upravnih enot bodisi kombinacija naštetega.

Problematika razmer na Krasu je večplastna. Mladi so danes primorani zapuščati kraško regijo zaradi nedostopnih stanovanj. Medtem ko v jedrih naselij stare kraške hiše propadajo v čakanju na dobre kupce, se gradijo novi, pogosto počitniški objekti, s čimer se poleg zgoraj navedenih posledic vsestransko slabijo razvojne možnosti območja. Regionalne ravni v prostorskem načrtovanju ni, občine pa vsaka zase očitno ne znajo ali ne zmorejo izkoristiti razvojnih priložnosti Krasa in ne voditi dovolj usklajene stanovanjske in prostorske politike, ki bi dajala prednost prenovi pred novo gradnjo in bi spodbujala vsestransko skladen razvoj tudi z zagotavljanjem stanovanj za mlade in z omejevanjem počitniških gradenj.

Če so objekti zgrajeni na podlagi veljavnih aktov pod katerimi so podpisane odgovorne osebe, ob tem pa javnost in stroka zaznavata razvrednotenja, je nekaj zelo narobe. Ali strokovna zbornica spremlja kakovost dela načrtovalcev z licencami? Ali si danes projektanti lahko privoščijo zavrnitev naročila zaradi pretiranih zahtev investitorja, če je od naročil odvisen? Ali so zaposleni v strokovnih službah na vseh občinah dovolj izobraženi, da lahko s projektanti govorijo v istem strokovnem jeziku in zmožni ustrezno zagovarjati javni interes? Ali uradne osebe, ki izdajajo gradbena dovoljenja, znajo preveriti "skladnost projekta s prostorskimi pogoji"? Ali upravne enote preverjajo te skladnost same, ali pridobivajo mnenja pooblaščenih izvedencev? V nizu problemov svoj del odgovornosti gotovo nosita tudi načrtovalska stroka in uprava.

Vendar pa vse kaže, da je temeljni problem le skrit v načinu razumevanja ravnanja s prostorom. Danes si v Sloveniji prostor, to skupno dobrino, vsak po svoje skuša prisvajati za realizacijo svojih parcialnih ciljev. Tako ravnata kapital s špekulativnimi nakupi in sektorske politike z nedotakljivimi normami za zavarovanje lastnih ciljev. Urejanje prostora pa, še posebej prostorsko načrtovanje, je čedalje pogostejši predmet kritik zaradi počasnih in birokratskih postopkov; posledično se na tem področju skoraj po pravilu uveljavljajo nepremišljene in nepreverjene zakonodajne rešitve. Stroka že dolgo opozarja, da urejanje prostora po svoji naravi nikakor ni in ne more biti »hiter postopek« zadoseganje parcialnih ciljev, ampak zelo kompleksen, dolgoročen in premišljen način izvajanja in usklajevanja različnih javnih politik. Urejanje prostora je zahteven in vsevključujoč proces, ki posamezne cilje poveže s skupnimi cilji in vodi do smotrne rabe prostora, krepitve njegove identitete in drugih kakovosti, ki predstavljajo temelj za stabilen razvoj družbe in države kot take.

V duhu zapisanega pozivamo vse odgovorne nosilce politik, zlasti pa Vlado in resornega ministra, da se javno izrečejo do pojavov razvrednotenj prostora na Krasu in tudi do vzrokov zanje. Po mnenju naše skupine primer Krasa kliče po tem, da se temeljito razišče in predstavi iz različnih zornih kotov. Šele ustrezna raziskava družbenega problema namreč predstavlja dober okvir za informirano in strukturirano ter predvsem tudi bolj umirjeno razpravo o problemu ter ga predstavi v različnih pogledih.

Skupina Odgovorno do prostora! si bo prizadevala, da bo izdelana kritična ocena stanja v prostoru Slovenije in da se o resničnih problemih prostorskega razvoja na Krasu in širše v Sloveniji spregovori javno, argumentirano in splošno razumljivo. Verjamemo namreč, da razmere v prostoru državljanov ne skrbijo zaman in da se upravičeno sprašujejo, kdo so pravzaprav tisti, ki jim je to področje zaupano in je zanj tudi odgovoren."

------

Pripravljeno po razpravi v kateri so sodelovali: dr. Anton Prosen, mag. Jelka Hudoklin, mag. Maja Simoneti, Izidor Jerala, Marko Peterlin, Mika Cimolini, dr. Srna Mandič, Borut Bončina, dr. Davorin Gazvoda in Tomaž Černe