Strategija razvoja Slovenije
gradi na štirih strateških ciljih razvoja Slovenije. Med njimi »uveljavljenje načel trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja« in »zagotavljanje prepoznavnosti in uglednosti Slovenije v mednarodnih skupnosti na podlagi svojega razvojnega vzorca, kulturne identitete in angažiranega delovanja«.
Znotraj pete razvojne prioritete (Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja) postavlja za obdobje 2006―2013 cilje v okviru šestih ključnih področij. Med drugimi sledeče:
Skladnejši regionalni razvoj
- zagotoviti oskrbo s čisto pitno vodo in spodbujati lokalno samooskrbo s hrano
- nadgraditi ukrepe za ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine ter krepiti razvojno vitalnost ter privlačnost podeželja
Izboljšanje gospodarjenja s prostorom
- vzpostaviti evidence najboljših kmetijskih zemljišč in jih zaščititi
- nadaljevati s povečevanjem zemljišč za ekološko pridelavo hrane
- ekonomske spodbude za boljšo izrabo razpoložljivega stavbnega sklada; podpora notranjemu razvoju naselij (prednost zgostitve ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin pred širjenjem na nova območja)
Integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce
- zaustaviti upadanje biotske raznovrstnosti do leta 2010 in naravno kakovost slovenskega prostora uveljaviti kot kakovost za celotno EU, kar pomeni tudi skupno odgovornost za njeno ohranjanje; zasnovati varovalne režime, ki bodo omogočali varovanje rastlin in živali, njihovih biocenoz ter hkrati celovit gospodarski in socialni razvoj tudi na varovanih območjih (Natura 2000)
Razvoj nacionalne identitete in kulture
- celostno ohranjati in razvijati kulturno dediščino in jo povezovati s sodobnim življenjem in ustvarjanjem, saj mora družba našega časa prevzeti odgovornost do naravne in kulturne dediščine in v tem izpolniti svoj moralni dolg do prihodnjih generacij
- poudarjati etične opredelitve, pomembne za posameznika in družbo, pri načrtovanju različnih področij; etika mora sousmerjati odločitve, ki bodo vplivale na izrabo kulturnih in naravnih virov, prostora in živega sveta
- skrb za ohranjanje narave naj poleg kulturne, izobraževalne in znanstvene naloge pri omejevanju človekovih posegov v naravo, poznane kot varstvo narave, vključuje tudi zaupanje v naravo samo, v njene predkulturne in postkulturne zmožnosti. Spremeniti je treba antropocentrični pogled na svet in ravnanje z njim ter vzpostaviti spoštljiv odnos do žive narave s spoznanjem, da moramo storiti vse, kar je mogoče, za njeno ohranitev.
Strategija razvoja Slovenije, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Strategija prostorskega razvoja Slovenije
je temeljni prostorski akt in celovit prostorski dokument, ki udejanja koncept vzdržnega prostorskega razvoja. Dokument je junija 2004 sprejel Državni zbor RS.
V II. poglavju so opredeljene nacionalne prioritete, kjer so za razvoj Krasa še posebej pomembne naslednje:
6 Vitalnost in privlačnost podeželja
7 Krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnosti krajine
8 Prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali in problemi
V poglavju Razvoj prostorskih sistemov z usmeritvami za razvoj na regionalni in lokalni ravni (III) so za Kraško-Primorsko regijo še posebej pomembne naslednje točke:
1.4 Arhitekturna prepoznavnost mest in drugih naselij, kjer so opredeljene Usmeritve za ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti (1.4.1).
3.1 Prepoznavnost Slovenije z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine
3.2. Naravne kakovosti krajine
3.3. Raba naravnih virov – tu še posebej točka 3.3.5 Razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti
Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj
Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS 76/2004)

Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011,
ki ga je leta 2006 pripravil Direktorat za turizem, Ministrstvo za gospodarstvo, prišteva kraška območja (Kraški regijski park) med pomembna zavarovana območja, ki jih je treba vključiti v turistično ponudbo (biotska pestrost), pri čemer poudarijo, da »je turizem orodje za ohranjanje narave«.
Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem

Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023,
kjer najdemo med ključnimi projekti resolucije v tem obdobju tudi: Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov krasa (pogl. 3.1.12.). Predmet tega projekta je med drugim izgradnja Evropskega parka Krasa ter vzpostavitev institucije in infrastrukture regijskega kraškega parka.
Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, Vlada RS, Služba vlade RS za razvoj

Regionalni razvojni program Južne Primorske 2007-2013
med drugim opredeljuje glavne razvojne naloge kraških občin Komna, Sežane, Divače, Hrpelje-Kozina. Namen programa je spodbujati skladen regionalni razvoj s katerim naj se prispeva tudi »k varovanju okolja, narave in kulturne dediščine ter drugega javnega dobrega«. Tako »masovni turizem pomeni velik pritisk na okolje in lokalne ekosisteme, zato ga je potrebno omejevati«. Program predvideva razvoj čezmejne turistične destinacije Kras in razvoj podeželja na tem čezmejnem območju, ki bo »vezano na trajnostni pristop in celovito trženje Krasa, spodbujalo dejavnosti, ki tvorijo in krepijo identiteto prostora«. Kot eno od izhodišč tega programa se navaja Pilotni projekt Kras kot Območni razvojni program za Kras in Brkine.
Regionalni razvojni program Južne Primorske, Regionalni razvojni center Koper

Regionalna zasnova prostorskega razvoja za južno Primorsko (RZPR)
je bila kot analiza stanja in razvojnih možnosti ter vizija prostorskega razvoja regije, izdelana v dveh fazah sklopu Programa upravljanja z obalnim območjem (CAMP) in obravnava območje občin Komen, Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina, Izola, Piran, Ilirska Bistrica ter Mestne občine Koper. Skladno z veljavno prostorsko zakonodajo se je v letu 2006 pripravljal kot partnerski akt med državo in občinami in sicer kot dolgoročna opredelitev celovitega in usklajenega prostorskega razvoja regije.
V dokumentu je podan položaj regije in ocena njenega družbeno-ekonomskega stanja (2.), analiza in vrednotenje dosedanjega razvoja, stanja in teženj v prostoru (3.), problemska izhodišča in predlog variant prostorskega razvoja regije (4.) ter predlog vizije prostorskega razvoja in usmeritve za njeno uresničevanje (5.).
Za aktualno problematiko na Krasu sta pomembni poglavji o analizi poselitve (3.2.) in analizi sistema krajine (3.5.). Znotraj slednjega pa še posebej izpostavljene izjemne kraške krajine in razvrednotena območja. Regionalno območje Kras (3.5.2.1.), je »splet specifičnih naravnih pojavov ter značilna kraška arhitektura in krajina so bistveni elementa podobe Krasa, ki je dobro razpoznavna v Sloveniji in v tujini ter predstavlja največjo primerjalno prednost tega območja«. V poglavju o ohranjanju narave in varstvu kulturne dediščine (3.5.7.) so zabeležena kraška območja pomembnejše kulturne dediščine in območja ohranjanja narave. Zabeležena je trditev, da je »varovanje povezano z usmerjanjem razvoja v manj konfliktne prostorske situacije, z omejevanjem določenih oblik razvoja in z ustreznim umeščanjem razvojnih programov«. V poglavju o najpomembnejših prostorskih problemih v razvoju krajine (3.5.10) je značilna oblika poselitve, tj. arhitektura in urbanizem vasi in mestnih jeder na Krasu, ob naravnih prvinah matičnega Krasa, tj. značilnem reliefu in mikroreliefu s plitvimi tlemi, vrtačami in skalami na površju, uvrščena med najkakovostnejša krajinska območja Južne Primorske.
Ta vizija prostorskega razvoja Južne Primorske regije sledi motu, ki je bil oblikovan v okviru strateškega dela RRP za Južno Primorsko 2002-2006: »Zadovoljni ljudje v razpoznavni, gospodarsko uspešni severnojadranski regiji, cenjeni po ustvarjalnih odgovorih na socialne in okoljske izzive globalizacije«. V predlogu vizije razvoja krajine je zabeleženo, da je na Krasu (območjih naravne kakovosti krajine) »treba omejevati gradnjo velikih infrastrukturnih objektov in širitev poselitve, na območjih zaraščanja kulturne krajine pa spodbujati rabo prostora, predvsem kmetovanja. Pri urejanju prostora je treba predvideti ustrezne ureditvene in organizacijske ukrepe za sanacije razvrednotenih območij, prednostno na območjih, ki so pomembna za prepoznavnost Slovenije in regije.« Obenem je potrebno »v večji meri izkoristiti naravne in ustvarjene potenciale za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, ki jih je treba razvijati kot eno najpomembnejših dejavnosti v regiji.«
Regionalna zasnova prostorskega razvoja za južno Primorsko, Regionalni razvojni center Koper, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad a prostorski razvoj

Delovni osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje 1986 – 2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana od leta 1986 – 1990 v letu 2008, marec 2008