Ohranitev kraške krajine kot razvojne priložnosti Krasa. Ohranitev Krasa kot nacionalne, naravne in kulturne vrednote Slovenije.
Vsi skupaj, najprej pa odgovorni na občinski in nacionalni ravni, smo dolžni poskrbeti, da bo Kras tudi za prihodnje rodove ostal eden od biserov slovenske naravne in kulturne dediščine, kot je že prepoznan tudi v nacionalnih strateških dokumentih.

Kdo smo?
 
Civilna iniciativa Kras smo neformalno povezani krajani in ljubitelji Krasa ter strokovnjaki z različnih področij, ki si prizadevamo ohranjati Kras kot nacionalno, naravno in kulturno vrednoto Slovenije, tako da:
 
1. opozarjamo in informiramo o neustreznih posegih v kraško kulturno krajino in naravo,
2. opozarjamo na prostorsko razvojno in sociodemografsko problematiko na širšem območju Krasa,
3. opozarjamo na neustreznost in neskladnost lokalnega prostorskega načrtovanja z nacionalnimi in regionalnimi smernicami ter temeljnimi strateškimi nacionalnimi prostorskimi dokumenti,
4. opozarjamo, da sprejeti nacionalni strateški dokumenti omogočajo takšno načrtovanje, ki bo poskrbelo za zaščito in hkratni razvoj Krasa kot neponovljive kulturne, naravne, gospodarske, turistične in zgodovinske pokrajine,
5. opozarjamo, da je pri sprejemanju odločitev o prostorskem razvoju naselij potrebno obveščati javnost in omogočiti izražanje interesov posameznic in posameznikov, skupin prebivalstva in udeležbo vseh zainteresiranih oseb v postopkih pripravljanja in sprejemanja prostorskih aktov ter omogočiti sodelovanje v postopkih s pobudami in mnenji; vsak ima pravico biti obveščen ter v postopkih sodelovati,
6. ponujamo tvorno pomoč pri pripravi novih prostorskih planskih dokumentov in strategij za razvoj ter hkratno zaščito območja Krasa,
7. osveščamo o pomenu in nujnosti ohranjanja kraške krajine ter o dejanskih razvojnih priložnostih Krasa, ki so skladne s trajnostnimi načeli razvoja,
8. si prizadevamo za krepitev prepoznavnosti naravnih in kulturnih značilnosti Krasa,
9. želimo - kot glas javnosti - prispevati k razumnim in dolgoročno sprejemljivim odločitvam v zvezi z upravljanjem s prostorom,
10. želimo udejanjati predloge, ki so dejansko v interesu krajanov, strokovnjakov in ljubiteljev Krasa, ne pa zgolj v interesu moči kapitala.
 
Kako delujemo?
 
Širšo in strokovno javnost opozarjamo in informiramo:
 
1. preko lokalnih, regionalnih in nacionalnih medijev,
2. s pobudami, ki jih naslavljamo na občinske, regionalne in državne inštitucije in organe, odgovorne za ustrezen razvoj Krasa kot kulturne krajine,
3. z organiziranjem okroglih miz in razprav na pobude krajanov ali pa ob aktualni problematiki,
4. z oblikovanjem spletne strani z namenom povezovanja pogledov različnih strok, koordinacijskih modelov, obstoječih razvojnih strategij in želja ljudi kot temelja za skupno snovanje in popularizacijo krovne trajnostne rešitve za celotno območje.
 
Predlogi z okrogle mize CI Kras
"Ohranitev kraške krajine – razvojna priložnost Krasa"
Velika sejna dvorana Občine Sežana, 30. 11. 2007
 
Več kot 120 krajanov Občine Sežana, Divača in Komen se je udeležilo okrogle mize Civilne iniciative Kras, pripravljene na podlagi aktualne problematike v povezavi z načrti za urbanistične posege v krajino na Krasu kot odziv na različna stališča investitorjev, lokalnega prebivalstva in občinskih uprav. Strokovnjaki z različnih področij so predstavili svoje poglede in strokovne podlage za posege v bivalno okolje ter vplive le-teh na kakovost bivanja lokalnega prebivalstva. Svoja mnenja glede lokalne prostorske politike, prostorskega načrtovanja, ohranjanja kraške krajine, razvojnih priložnosti Krasa ter o aktualnih investicijskih namerah v območja nekaterih vasi na Krasu, so predstavili tudi drugi udeleženci okrogle mize.
 
Civilna iniciativa Kras je udeležencem na posvetu zagotovila, da bo na podlagi magnetograma strnila pobude in predloge z okrogle mize ter jih posredovala zainteresirani in strokovni javnosti ter vsem odgovornim na nacionalni in lokalni ravni.
 
Predloge in pobude z okrogle mize lahko strnemo v naslednje točke:
 
1. Pojmovanje sodobnega razvoja temelji na modelu trajnostnega razvoja, ki je globalno in lokalno gledano do nadaljnjega najbolj sprejemljiv model razvojnih prizadevanj. Tudi na Krasu naj ta model zagotavlja tako rabo prostora, ki zadovoljuje potrebe sedanjih generacij, ne da bi ob tem ogrožali prihajajočih. Ob tovrstnem razvoju je mogoče dosegati gospodarsko učinkovitost, okoljsko varnost in socialno pravičnost.
 
V Sloveniji in na Krasu smo izhodišča za doseganje trajnostnega razvoja z vidika prostorskega razvoja že opredelili v dveh pomembnih dokumentih: »Strategiji prostorskega razvoja Slovenije« in v »Skupnem razvojnem programu občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Sežana ter kraškega dela občin Koper in Miren-Kostanjevica, Strateški del 2001-2010«. V obeh dokumentih so dovolj nazorno opredeljena izhodišča, ki usmerjajo razmerja med prenavljanjem stavbnega fonda in načrtovanjem novogradenj. V obeh dokumentih sta prenova in ohranjanje krajine opredeljena kot ustrezen model integralnega trajnostnega razvoja.
 
2. Z upoštevanjem navedenih dveh dokumentov se je mogoče izogniti preveč liberalnemu dopuščanju gradenj »satelitskih naselij« v bližini kraških vasi. Na Krasu želimo ohranjati (ne pa zlorabljati) privlačnost prostora za bivanje ter razvijati teritorialni kapital, ki ga ima Kras v obliki svoje ohranjene naravne in kulturne dediščine. Razvoj nikakor ne predstavlja zgolj zaseganja novih površin z novimi gradnjami. To je zmotna predstava o razvoju. Kakovosten razvoj predstavlja, poleg nenehnega dviganja ravni gospodarske učinkovitosti, okoljske varnosti in socialne pravičnosti, predvsem dvig ravni kakovosti bivanja, ne da bi bili ob tem ogroženi nacionalni interesi in kulturna identiteta.
 
3. Če bi se v bližnji prihodnosti na Krasu uresničili projekti obsežnejših novih pozidav v obliki satelitskih zaselkov ob kraških vaseh, bi to pomenilo odtekanje oziroma kanalizacijo razpoložljivega - sicer zasebnega - investicijskega kapitala v skrajno elementarne oblike profitabilnih naložb, brez zadovoljivih sinergičnih učinkov na lokalni razvoj. Zato je nujen poziv k odgovornemu ravnanju lokalnih oblasti in krajevnih skupnosti. Nedorečeno in slabo odzivno prostorsko politiko je treba v čim krajšem času jasno opredeliti in preprečiti namere po uresničevanju konfliktnih investicij.
 
4. Ministru za okolje in prostor, ministru za kulturo in Vladi RS dajemo pobudo, da zaradi aktualne nevarnosti uničenja kraške krajine do sprejetja novih občinskih aktov, ki bodo omogočili ustrezno obravnavanje razvoja matičnega Krasa, skladno s 50. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS 96/2004 z dne 30.08.2004) takoj začasno zavarujeta Kras kot naravno vrednoto in kulturno krajino, kar navedeni člen zakona omogoča in na ta način sploh omogočita izvajanje konvencije o čezmejnih krajinah, katere podpisnica je tudi RS Slovenija.
 
5. Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za kulturo in Ministrstvu za gospodarstvo dajemo pobudo, da se operativno nadaljuje z aktivnostmi za vzpostavitev Kraškega regijskega parka in Krasa pod okriljem UNESCA, kar bi imelo za posledico ne le izboljšanje življenjskih razmer, temveč odprtje mnogih gospodarskih priložnosti za lokalno prebivalstvo, hkrati pa bi omogočilo ohranitev Krasa kot naravne in kulturne vrednote. Poleg vključitve Krasa v celoti, uveljavljanja celostnega pristopa, je zlasti pomembno, da država in mednarodna skupnost-zakaj mednarodna skupnost? sklene tako pogodbo ne le (formalno) z lokalnimi skupnostmi, temveč z lokalnimi prebivalci – civilno iniciativo, ki bodo najboljši skrbniki in uporabniki Kraške krajine, k temu nas zavezujejo tudi evropske direktive o ohranjanju biodiverzitete.
 
Matični del Krasa z obeh strani meje je treba zavarovati. Po priporočilih ekspertov Sveta Evrope naj se za to uporabi t.i. pogodbeni model regionalnih naravnih parkov Francije. Model temelji na ustanovnem aktu - pogodbi, ki je plod vzajemnega interesa in partnerskega sodelovanja med državo, regionalnimi oblastmi in lokalnim prebivalstvom na osnovi dogovorjene vizije razvoja, ki so jo kraški občinski sveti sprejeli v »Skupnem razvojnem programu občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Sežana ter kraškega dela občin Koper in Miren-Kostanjevica, Strateški del 2001-2010«. S tem se bodo v zavarovanem območju odprle tudi mnoge nove priložnosti za trženje lokalnih produktov in se okrepili podjetniški potenciali.
 
6. Pravočasna in enakopravna udeležba zainteresirane javnosti v postopkih dostopa do informacij ter posledično postopkih sprejemanja skupnih prostorsko-okoljskih odločitev, je obveza in ne dobra volja izvoljene oblasti in upravnih organov ( koncept participativne demokracije). K temu jih zavezujejo tudi mednarodni dokumenti – npr. Aarhuška konvencija ter smernice kohezijske politike EU. Na Krasu ponujamo priložnost, da se popravijo ugotovitve, češ da je civilna družba v Sloveniji slabo organizirana in je zato njen vpliv v družbi preskromen.
 
7. Matični Kras je zaokroženo geografsko območje, zato morajo imeti vse kraške občine na področju urejanja prostora izdelano skupno strategijo in pristop do posegov v kraško krajino (regionalni prostorski načrt). Drastični posegi v krajino (neprimerna satelitska naselja), ki bi jih dovolila ena občina, bodo imeli trajne posledice ne le za konkretno ožje območje, temveč za celotno podobo matičnega Krasa, kot tudi na že uveljavljene svetovne lokalitete, ki jih je pridobil Park škocjanske jame (UNESCO, RAMSAR, MAB). Zato je odgovornost pri vsakem posameznem županu in občinskem svetu - hkrati na nivoju občine in nastajajoče regije.
 
8. Lokalne oblasti so odgovorne za razrešitev zatečene neustrezne prostorske politike in za posodobitev neustreznih planskih dokumentov urejanja prostora. Pretežni del naselij na Krasu ima v prostorskih aktih opredeljene preobsežne površine za dodatno poselitev in gradnjo (kar je ugotovljeno tudi npr.v »Programu priprave strategije prostorskega razvoja občine Sežana«, ki ga je sprejel župan občine Sežana že 26. 06. 2006). Za večino naselij je treba ponovno preveriti ustreznost lociranja in obsega površin za gradnjo ter njihovega komunalnega urejanja.
 
9. Od pristojnih županov zato zahtevamo, da se za aktualno ogrožena območja na področju matičnega Krasa (Škibini, Tomaj, Lokev, Grahovo Brdo, Voglje, Kobjeglava ...) takoj sprejmejo zaščitni ukrepi, ki bodo do sprejetja novih OPN zaščitili prekomerne posege v teh kraških vaseh, saj bo le tako omogočena ohranitev kraške krajine kot kulturne in naravne vrednote.
 
Občine naj se v obsegu svojih zakonskih in organizacijskih možnosti takoj zavežejo, da investitorjem, ki na naštetih območjih načrtujejo večje investicijske posege v gradnjo stanovanjskih in podobnih enot za neznane kupce, do sprejetja novih občinskih prostorskih načrtov, skladnih z novim Zakonom o prostorskem načrtovanju, ne bodo omogočale izdaje potrebnih soglasij občine za pridobitev gradbenih dovoljenj. Kot pogoj za pridobitev vsakega gradbenega dovoljena naj do sprejetja novih OPN postavijo skladnost novogradnje z obstoječo gradnjo na območju ter za naselja na matičnem Krasu primeren tip gradnje. Občine, še posebej Občina Sežana, kot največja občina, kjer je aktualnih največ spornih satelitskih naselij, naj se zavežejo, da bodo do sprejetja novih OPN ustavile sodelovanje pri gradnji na še nezazidanih zemljiščih naselij, ki so se že izkazala kot predimenzionirana glede na naravni prirast prebivalstva v posameznih naseljih na območju občine.
 
10. V vaseh je treba ohranjati obstoječi rob naselja in potencialne večje širitve vasi usmerjati v večja urbana naselja (zlasti v Sežano, Komen, Divačo in Hrpelje-Kozino). Razpoložljivi investicijski kapital je treba preusmeriti v sistematične in organizirane oblike prenov obstoječega neizrabljenega stavbnega fonda. Investicije v notranji razvoj naselij naj imajo absolutno prioriteto pred investicijami, ki pomenijo širjenja na nova poselitvena območja. Naselja naj se širijo le tam, kjer znotraj obsega naselja ni za to več možnosti. Na tak način bo zagotovljeno trajno vlaganje in izboljšanje kakovosti bivalnega okolja kraških vasi. Za dosego navedenih ciljev je treba čimprej pripraviti poglobljeno analizo opravljenega popisa nepremičnin. V skladu s pričakovanimi potrebami je treba postopoma in eksponentno obremeniti lastnike neizrabljenega stavbnega fonda in zazidljivih zemljišč znotraj naselij. S sistematičnimi ukrepi je treba na eni strani vzpodbuditi prenovo, ponuditi neizrabljene potenciale na trgu nepremičnin, hkrati pa preprečiti oziroma onemogočiti pasiven odnos sedanjih lastnikov - v marsikaterem primeru že dedičev - do svojih nepremičnin. Lokalne oblasti naj storijo vse potrebno, da bodo lahko vzpostavljeni svetovalni centri, ki bodo ljudem pomagali pri ohranjanju značilne arhitekture in krajine.
 
11. Ob vse bolj številnih pokazateljih, kako je Kras bogat z rastlinami in živalmi ter kako narava Krasa opravlja pomembne okoljske funkcije (čiščenje vode, zraka, varovanje prsti, habitatna funkcija ...), je potrebno še več dela, v skladu z obstoječo zakonodajo, usmeriti v njeno varovanje, ohranjanje in promoviranje (nekoristna »gmajna« ne obstaja) ter jo, s finančno podporo občin, čimprej in čimbolj zgolj trajnostno uporabljati (npr. spodbujanje mehkega turizma, podpora integriranemu in ekološkemu kmetijstvu ...).
 
12. Zaradi ohranjanja nacionalne in kulturne identitete Krasa zavedanje o lastništvu nepremičnin nikakor ni nepomembna dimenzija problematike. Evropska zakonodaja ureja nakup nepremičnim v drugih državah EU po načelu enakopravnosti in recipročnosti, dejansko pa se na Krasu zaradi premoči kapitala rušijo vzpostavljena razmerja. Vlado RS in druge odgovorne pozivamo, da preuči možnosti uveljavitve zaščitne klavzule za omejitev možnosti nakupa nepremičnin za tujce, kot jo določa pristopna pogodba med Slovenijo in EU.
 
13. Nastala ljudska pobuda se bo samoorganizirala tudi v obliki ustanovitve strokovne ekipe. Ta bo v tesni navezavi z lokalnimi prebivalci in ob upoštevanju njihovih potreb ponudila sodelovanje z lastniki kapitala in z lokalnimi oblastmi.
 
14. Zaradi aktualnosti tematike obstaja potreba in želja po nadaljevanje tematskih okroglih miz tudi po drugih krajih Krasa.
 
15. Pozivamo Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko in Službo Vlade RS za razvoj, da nadaljujeta izvajanje resolucijskega projekta »Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa« tako, da zagotovita ustrezno vključevanje lokalne ravni ter da s tem projektom zagotovita operativno zasnovo aktivnosti za vzpostavljanje Kraškega regijskega parka.
 
Redakcijska skupina organizatorja okrogle mize Civilne iniciative Kras (po abecednem vrstnem redu): Boris Artač, Valentin Bucik, Jurij Clemenz, Marta Čok, Drago Černe, Stanko Henigman, Ljubo Lah, Zdravka Mevlja, Vojko Pintar, Miha Pogačar, Robert Rogič.
 
Sežana, 08. 12. 2007
 
Naš znak
 
CI Kras ima od maja 2009 svoj logotip in znak, ki ga je oblikovala Jerneja Rodica iz Hrpelj. Simbolika znaka je preprosta. Dlan simbolizira dialog, ki temelji na skrbi za naravno in kulturno dediščino Krasa ter njegovih razvojnih prednostih. Barva dlani sledi barvi kraške prsti rendzine ali jerine. Dlan varuje petkraki cvet, ki v prenesenem pomenu združuje prepoznavno šestkrako rozeto s kraških kalu'n, kot simbol kraške kulturne dediščine ter rožnat cvet, kot simbol kraške narave. Znak CI Kras na simbolni način prikazuje temeljno motivacijo našega delovanja: ohranitev kraške kulturne krajine kot razvojne priložnosti Krasa ter ohranitev Krasa kot nacionalne, naravne in kulturne vrednote Slovenije.