Ljubljana, 22. februar 2008

"V Slovenskem etnološkem društvu se pridružujemo prizadevanjem CIK za bolj premišljeno strategijo širjenja kraških naselij. V vašem prizadevanju vidimo željo in potrebo po širšem razmisleku o načelih sodobnega prostorskega razvoja Slovenije.

To kar v CIK ugotavljate ob najnovejših predlogih za gradnjo satelitskih naseljih za neznane kupce v okolici kraških krajev, lahko mirno prenesemo na številna druga okolja.
Nasprotje interesov med kapitalom in njemu podrejeno politiko na eni in lokalnim prebivalstvom ter njegovim pojmovanjem kakovostnega življenja na drugi strani je pogost pojav v sodobni Sloveniji. V tej drami se dogajajo temeljne globalne transformacije naše civilizacije, njen izid pa bo v dobršni meri odločil tudi o tem ali bom o preživeli kot narodna skupnost. Nova globalna razvojna etika se na ta način dotika sleherne narodne skupnosti in slehernega posameznika.

To kar v CIK zaznavate kot grožnjo kulturni in naravni dediščini preko zlorabljanja privlačnosti kraškega prostora, prepoznavamo kot ogrožanje velikega dela slovenske kulturne dediščine v najširšem smislu. Pod tem imenom ne razumemo samo posameznih spomenikov (npr. stavb), temveč celotno nesnovno dediščino z duhovnim izročilom, ki je utelešeno tudi v kulturni krajini. Ohranitev te dediščine pa ne bo možna, če ne bomo bolj spoštljivo ravnali z okoljem, v katerem je nastala in rasla. Virtualni arhivi in muzeji lahko le delno ohranijo njen videz, ne pa tudi njenega duha.

Solidarno in v celoti podpiramo sklepe okrogle mize CIK, ki je 30. novembra 2007, potekala v veliki sejni dvorani Občine Sežana. Podpiramo tudi druga prizadevanja CIK in lokalnega prebivalstva ter ostale zainteresirane javnosti, ki bi privedla do izboljšanega odnosa upravljavcev in načrtovalcev prostorskega razvoja v omenjenih območjih.

Hkrati pozivamo občinske in državne organe, da načrtovanje prostorske ureditve ni samo politično in ekonomsko, temveč zlasti kulturno vprašanje. Tesno je povezano s pravicami ljudi do kakovostnega življenja na podlagi najkakovostnejše dediščine konkretnega okolja v katerem živimo. To je naša ustavna pravica, ki jo mora država spoštovati tudi zaradi številnih mednarodnih konvencij, ki jih je podpisala.

Slovensko etnološko društvo je pripravljeno po svojih močeh pomagati pri utemeljevanju spoštovanja kulturne dediščine kot pomembnega dejavnika kakovosti življenja in pri obveščanju javnosti o vseh tozadevnih vprašanjih. V tem vidimo velik izziv za vse, ki nam ni vseeno kako bo v bodočnosti urejeno naše življenjsko okolje."